Svoje doživljanje bi razdelil na dva dela. Moje osebno mnenje o sami veri, je zelo odobravajoče. Menim, da vsak verjame v nekaj. Nekateri so si za to izbrali generična božanstva, drugi verjamejo v ljubezen, v boljši jutri, spet tretji v znanost in njene dosežke (čeprav to ni nadnaravna sila – pa vseeno). Življenje brez verovanja v personalizirana božanstva, bi bilo za mnoge, če ne celo vse, težko. V najhujših časih se ne bi mogli obrniti na nič, tako pa imajo vsaj navidezno oporno točko. Pa kaj, če je samo hipotetična materija. Če njim to pomaga, mora biti to zame dovolj.
Zatakne se pri institucionalizaciji vere v obliki cerkva in vseh zgoraj omenjenih sistemov. Življenje brez cerkve (katerekoli) bi bilo občutno boljše za življenje človeškega ekosistema. Sam v tem vidim še eno orodje za izrabo in okoriščanje na škodo slehernega vernika. Prav tako so cerkve nemalokrat sredstvo za širjenje sovražnih konceptov, ki v poslušalcih vzklijejo kot najboljše seme. Absolutno se mi ne zdi korektno posedovanje tolikšne količine premoženja, ob dejstvu da so na svetu problemi, ki bi jih samo rahlo odrekanje in dobrodelnost cerkve lahko brez težav rešila. Večina terorističnih organizacij izvira prav iz popačenih cerkvenih naukov. Koliko je bilo samo vojn v zgodovini človeštva, v imenu različnih božanstev. Tudi korelacija med posilstvi otrok v povezavi z rimokatoliško cerkvijo, se mi zdi nekaj neverjetnega. Pravila, ki jih prinaša rimokatoliška cerkev za svoje duhovnike, so popolnoma nenaravna. Da ne omenjam splošnega pogleda proti homoseksualcem, splavu in podobnih rečeh, ki bi jih morali opustiti kakšnih 100 let nazaj.
Vseeno pa ne bi bilo pravično, če ne bi omenil par dobrih plati. Cerkev služi kot zbirno mesto ljudi in kraj, kjer se posamezniki lahko povežejo. Dejstvo je, da je religija v človeški zgodovini prispevala obilico kulturnih stvaritev. Zdaj, ali je (bilo) to korektno do obubožanih vernikov, je drugo vprašanje. Prav tako je cerkev skozi zgodovino skrbela za izobraževanje, mnogokrat tistih, ki si tega ne bi mogli privoščiti tudi v najbolj norih sanjah. Kot zadnjo stvar bi omenil sedanjega papeža. Slednji ustvarja izjemen zgled, kar se tiče medsebojnega spoštovanja in strpnosti do drugačnih.
Mislim, da smo kot vrsta prišli že dovolj daleč, da tradicionalno religijo počasi pustimo za sabo. Z razvojem znanosti in tehnologije, smo izpodbili vsa nepojasnjena dejstva zaradi katerih je religija sprva sploh nastala. A izkoreniniti nam je nikoli ne bo uspelo, ker je pregloboko povezana z nami. Na koncu koncev je sploh ni potrebno izkoreniniti. Vse kar potrebujemo je, da se ukvarjamo z najčistejšo obliko verovanja in stran od cerkve. Preveč je bilo izkoriščanja nedolžnih ljudi v božjem imenu. Prevelike krivice so se dogajale in se še dogajajo na svetu, da bi lahko ateisti mirno gledali in opazovali. Ohranimo vero, da nam pomaga priti skozi zahtevno sedanjost, a ji pridodajmo znanost. Religija je kot spolni organ. Vsak ga ima, a prosim ravnaj z njim diskretno in racionalno.
Komentarze