Tako imenovani black friday oz. črni petek je potrošniška navada, ki se je začela v 60. letih v ZDA in se kot ostali neumni kapitalistični običaji razširila naprej po celem svetu. Gre za samooklicani praznik, ko ljudje, kot čreda neumnih ovac, kupujemo raznorazno šaro, katere večina po nekaj časa konča v smeteh ali nekje globoko v omari, med kupom oblačil, za katere menimo, da jih potrebujemo.
Ja, res je, na ta “praznik” lahko svoje umetne potrebe zadovoljimo po nižji ceni. Pa je ta cena res nižja? Je res nižja, ko prištejemo ceno, ki jo bomo v prihodnosti plačevali za naše nebrzdano potrošništvo, ki ga sprožijo korporacije? Cena, ki jo bo človeštvo plačalo se ne more meriti v evrih ali dolarjih, temveč v življenjih in načinu življenja. Če v kratkem ne bomo našega načina življenja korenito spremenili, nas bodo podnebne spremembe pokopale.
Z nakupovanjem na ta, za korporacije orgazmični praznik, pošiljamo lastnikom velikanskih podjetji znak, da nam ugaja, da proizvajajo vrtoglave količine nizko kvalitetnih izdelkov, ustvarjajo umetne potrebe, izkoriščajo delavce in s tem povzročajo podnebno krizo nepredstavljivih razsežnosti. Na ta dan se ljudje vedemo kot hipnotizirane zveri, v zadnjem desetletju je zabeleženih že več kot ducat smrti in več kot sto poškodb. Ljudje se stepemo, ker ostane samo še en televizor, ali pa ker kdo pade in ga množica potepta. To so podatki iz pretežno zahodnega sveta, kjer se blago prodaja, številka smrti in poškodb pri produkciji le-tega v tretjerazrednih državah pa je verjetno zastrašujoča.
Da ne omenjam, kakšen vpliv ima ta zblojeni dan na okolje. Približno 75% zavržene plastike konča v morjih ali na poljih brez ustreznega skladiščenja. Ogromen problem je tudi mikro plastika, ki jo ljudje zaužijemo preko rib in druge morske hrane. Velikanski problem je dejstvo, da se na mikroplastiko dobro vežejo tudi patogene bakterije, ki povzročajo bolezni pri ljudeh in živalih. Mikroplastiko vsebujejo določene zobne paste, izloča se tudi pri pranju oblačil, ki nas jih večina pere prepogosto, vse to pa konča v morjih.
V zadnjem desetletju je prišlo do velikega porasta nakupov preko spleta, s čimer se je uničilo več delovnih mest, ki jih zaradi seljenja obratov korporacij v davčno in okoljsko manj stroge predele v zahodnem svetu kronično primankuje. Leta 2019 je na črni petek preko spleta kupovalo 93,2 milijona kupcev, s čimer generiranim korporacijam, ki so izrinile vso konkurenco, proizvajamo milijarde profita. Bizarno je tudi, da črni petek traja celo do 10 dni. Dokler ljudje tako brezglavo sledimo trendom in ponotranjamo umetne potrebe, smo kot človeštvo obsojeni na propad. Tudi za tiste, ki imajo potrebo po nakupovanju obstajajo alternative. Obstajajo trgovine z rabljenim blagom, ki pa so v teh časih na žalost zaprte, obstajajo lokalne trgovine, ki jih giganti še niso popolnoma izrinili, obstajajo lokalni pridelovalci, obstaja tržnica.
Razmislimo, kaj za res rabimo, počakajmo en dan, še enkrat premislimo, ter se nato odločimo. Na črni petek nam po nepotrebnem ni treba zapravljati denarja in podpirati rabljev človeštva. Raje namenimo tisti denar dobrodelnim organizacijam, ki v teh časih dajejo vse od sebe.
Comments